Lepo pozdravljeni,
lahko posegate tudi po domačih lesnih vrstah, ki jih je s primerno impregnacijo oz. modifikacijo mogoče uporabiti v vseh namenih uporabe. Eden čedalje bolj razširjenih postopkov zaščite lesa je termična modifikacija, ki sodi med nebiocidno metodo zaščite. Na grobo povedano gre za segrevanje lesa med 180 °C in 230 °C v posebnih komorah.
S termično modifikacijo lahko brez uporabe biocidnih pripravkov bistveno povečamo odpornost lesa proti lesnim škodljivcem, od katerih so najnevarnejše glive razkrojevalke, ki ob povišani vlažnosti povzročajo trohnenje lesa in njegov hiter propad. Odpornost slabo odpornih lesnih vrst lahko s termično modifikacijo iz (najslabših) razredov odpornosti 5 ali 4 dvignemo celo do razredov 2 in 1, kar pomeni, da je njihova odpornost po termični modifikaciji primerljiva z odpornostjo najodpornejših lesnih vrst in veliko večja od naravne odpornosti pogosto uporabljane macesnovine, ki sodi v razred 3-4.
Poleg večje odpornosti proti lesnim škodljivcem so glavne prednosti termičnega modificiranega lesa še zmanjšana ravnovesna vlažnost lesa, izboljšana dimenzijska stabilnost (do 50 % manjše nabrekanje in krčenje lesa ob spremembah vlažnosti) ter približno 20 % manjša toplotna prevodnost. Takšen les je zaščiten po celotni globini oz. po celotnem preseku lesnega elementa, kar je izrednega pomena pri njegovi nadaljnji obdelavi in uporabi. Termično modificirani lesovi so v primerjavi z macesnovino tudi bistveno manj dovzetni za okužbo s plesnimi in glivami modrivkami, zato na njih po izpostavitvi vremenskim vplivom ne prihaja do diskoloracij (temnih, neenakomernih obarvanj lesa).
Čeprav lahko termično modificiramo skoraj vse vrste lesa, so za zunanjo uporabo komercialno najbolj zanimive vrste smreka, topol in jesen. Termično modificirana smrekovina in topolovina sta primerni zlasti za izdelavo fasadnih oblog, ograj, kritin in drugih izdelkov, kjer pričakovane mehanske obremenitve niso (pre)velike, za izdelavo talnih oblog, vrtnih garnitur, igral ali teras pa je potrebno izbrati trše lesove, med katerimi je najbolj uporaben les jesena.
S termično modifikacijo lahko tako izbranim domačim vrstam lesa pridamo eksotičen videz in vsaj enakovredno nadomestimo uporabo bolj ali manj kvalitetnih tropskih vrst lesa (npr. sibirski macesen, tik, meranti, ipe in podobno).
lahko posegate tudi po domačih lesnih vrstah, ki jih je s primerno impregnacijo oz. modifikacijo mogoče uporabiti v vseh namenih uporabe. Eden čedalje bolj razširjenih postopkov zaščite lesa je termična modifikacija, ki sodi med nebiocidno metodo zaščite. Na grobo povedano gre za segrevanje lesa med 180 °C in 230 °C v posebnih komorah.
S termično modifikacijo lahko brez uporabe biocidnih pripravkov bistveno povečamo odpornost lesa proti lesnim škodljivcem, od katerih so najnevarnejše glive razkrojevalke, ki ob povišani vlažnosti povzročajo trohnenje lesa in njegov hiter propad. Odpornost slabo odpornih lesnih vrst lahko s termično modifikacijo iz (najslabših) razredov odpornosti 5 ali 4 dvignemo celo do razredov 2 in 1, kar pomeni, da je njihova odpornost po termični modifikaciji primerljiva z odpornostjo najodpornejših lesnih vrst in veliko večja od naravne odpornosti pogosto uporabljane macesnovine, ki sodi v razred 3-4.
Poleg večje odpornosti proti lesnim škodljivcem so glavne prednosti termičnega modificiranega lesa še zmanjšana ravnovesna vlažnost lesa, izboljšana dimenzijska stabilnost (do 50 % manjše nabrekanje in krčenje lesa ob spremembah vlažnosti) ter približno 20 % manjša toplotna prevodnost. Takšen les je zaščiten po celotni globini oz. po celotnem preseku lesnega elementa, kar je izrednega pomena pri njegovi nadaljnji obdelavi in uporabi. Termično modificirani lesovi so v primerjavi z macesnovino tudi bistveno manj dovzetni za okužbo s plesnimi in glivami modrivkami, zato na njih po izpostavitvi vremenskim vplivom ne prihaja do diskoloracij (temnih, neenakomernih obarvanj lesa).
Čeprav lahko termično modificiramo skoraj vse vrste lesa, so za zunanjo uporabo komercialno najbolj zanimive vrste smreka, topol in jesen. Termično modificirana smrekovina in topolovina sta primerni zlasti za izdelavo fasadnih oblog, ograj, kritin in drugih izdelkov, kjer pričakovane mehanske obremenitve niso (pre)velike, za izdelavo talnih oblog, vrtnih garnitur, igral ali teras pa je potrebno izbrati trše lesove, med katerimi je najbolj uporaben les jesena.
S termično modifikacijo lahko tako izbranim domačim vrstam lesa pridamo eksotičen videz in vsaj enakovredno nadomestimo uporabo bolj ali manj kvalitetnih tropskih vrst lesa (npr. sibirski macesen, tik, meranti, ipe in podobno).
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 19 Jul 2018 09:47