Pred kratkim sem prevedla en tekst o tem, na čem moramo delati tisti, ki si želimo, da se nam izkušnja z NOM osebo ne bi več ponovila.
Sem ga tudi malo skrajšala, tako da tisti, ki znate angleško, raje na spletu poiščite original :)
Meni se zadeva zdi vredna branja in razmisleka...upam, da bo zanimiva tudi vam.
Lep pozdrav vsem,
Anuk
Sedem načinov, kako odbiti narcise
Dr. Athena Staik
Ko oseba doživi odnos z narcisom, si pogosto močno želi, da bi se temu v bodoče izognila.
Kaj je torej najboljše zagotovilo, da se odnos ne bo spremenil v ples soodvisnosti in narcizma? Za to je potrebno prepoznati določene opozorilne znake, ki ti pomagajo razumeti, kaj je narcistična osebnostna motnja (NOM), dobiti nekaj uvidov v narcisov pogled na svet in poznati poteze soodvisnosti (oz. odvisnosti od odnosov), s katerimi nevede dovajamo energijo narcizmu.
Najbolje pa odbijejo narcizem določene prakse, ki jih razvijajo ljudje, ki želijo živeti polno in avtentično. V nadaljevanju sledi opis avtentičnih pristopov, ki nevtralizirajo ali odrežejo tisto, kar dovaja energijo narcizmu.
1.Povezanost z lastnim umom in telesom
Osebe, ki odbijajo narcise so avtentično transparentne in zadovoljne v svojem telesu in se dobro počutijo v svoji koži; globoko so povezane s svojimi notranjimi viri, vedo, kaj hočejo in – kar je najbolj pomembno – vedo, kdo hočejo biti in kakšne hočejo biti v odnosu do drugih in predvsem do sebe. To jim omogoča, da živijo, dihajo in se tudi odzovejo na narcisove taktike enako, kot se odzivajo na katerekoli druge življenjske okoliščine, in sicer z modrostjo in ljubeznijo – ne s strahom. Narcisi se odvrnejo od ljudi, katerih ne morejo čustveno oslabiti ali zlomiti s svojimi sprevrženimi prijemi, ki bližnjega spravljajo v norost. Pri avtentičnih osebah pa nimajo nobene moči, kajti te osebe ne potrebujejo nikogaršnjega dovoljenja za to, da so, kar so … in to jih tudi osvobaja, da lahko drugim (tudi narcisom) pustijo, da so, kar so.
Zato narcis v takem primeru nima moči, da bi v drugi osebi sprožil občutke strahu in sramu, kar potrebuje za svoje delovanje; njegov lažni jaz se torej nima česa oprijeti.
2.Spoznavanje in razumevanja samega sebe
Avtentični osebi pomeni spoznavanje sebe delo ljubezni, ki traja celo življenje in to delo vidi kot nekaj, kar je bistvenega pomena za razumevanje drugih ljudi, življenja in odnosov. Zato so takšni ljudje na splošno zadovoljni sami s sabo – ne na aroganten način, pač pa na pristen način, ki jim omogoča, da sebe v polnosti sprejmejo takšne, kot so, s slabimi in dobrimi lastnostmi. Se pa na svoji poti razvoja in preobrazbe tudi trudijo, da bi postali še boljša verzija sebe. Ko je človek avtentično, torej od znotraj, povezan z življenjem, razvije sočutno razumevanje sebe in drugih kot človeških bitij s skupnim hrepenenjem po tem, da bi bili upoštevani in drug z drugim povezani.
Narcis pa se zgrozi ob misli, da bi ga drugi videli kot navadnega smrtnika, čustveno izmenjavo pa vidi kot nekaj, kar počnejo šibka bitja. Njegove taktike ustrahovanja pa izgubijo moč ob avtentičnosti drugega človeka, ker v tem človeku ne morejo najti razpok in lukenj, skozi katere bi lahko vpeljali svoje prevare, vnesli strah, zameglili razsodnost itd. Njihov največji strah je ta, da bi bila njihova podoba »lažnega jaza« omadeževana in da bi bili razkriti kot »čustveno« šibki. Nič se jim ne gnusi tako zelo kot to, da bi padli na isti nivo s tistimi, katere imajo za »manjvredne«, ker je tako lahko izkoristiti njihovo prijaznost in obzirnost do čustev drugih. Z drugimi besedami, narcis je ponosen na to, da nima nič skupnega s praksami avtentičnosti in jih vidi kot grožnjo ali tveganje, da bi se razkrila njegova lažna podoba in iluzorna moč. Zato tudi prenehajo s terapijo oz. s čimerkoli, česar ne morejo nadzorovati.
3.Notranja točka kontrole
Avtentična oseba ve, da je srečno in izpolnjeno življenje nekaj, kar se dogaja od znotraj navzven in v praksi jim taka naravnanost omogoča notranji mir in prisotnost, ki jo potrebujejo, da se na narcisove težave in probleme odzovejo s čustveno nevpletenostjo in vidijo, da je reševanje teh težav in problemov izključno odgovornost narcisa samega. Avtentični ljudje znajo ločevati med tem, kar je njihov problem, za katerega morajo prevzeti odgovornost in ga odpraviti in kaj je problem narcisa. Naučili so se tudi sami aktivirati svoj telesni sprostitveni odziv, s čimer preprečijo negativnim čustvom, da bi po nepotrebnem sprožila njihov preživetveni sistem. Kajti narcis se ponavadi zelo potrudi, da ljudi okoli sebe drži v stalnem strahu. Ljudje z NOM so zataknjeni v starih, nezrelih vzorcih čustvenega reagiranja na svojo notranjo bolečino in te vzorce projicirajo na druge, zaradi česar sami sebi preprečijo zdravljenje teh ran. Projekcije se dogajajo npr. na naslednje načine:
-Narcis obsoja druge, posebej tiste, ki jih je prizadel … in ki se zaradi tega pritožujejo.
-Obnaša se, kot da mu svet stalno nekaj dolguje.
-Sebe prikazuje kot žrtev.
-Ima občutek, da ima pravico slabo ravnati z drugimi.
-Drugim daje občutek, da se sramujejo ali pa krivijo sebe za to, da je narcis nesrečen.
-Obtožuje druge za nekaj, kar v resnici počne sam.
-Od drugih pričakuje, da z njim ravnajo, kot da je nezmotljiv in brez napak.
Na osnovi narcisove zgodovine je avtentična oseba dovolj realna sama pri sebi, da ve, da se bo narcis še naprej obnašal kot razvajen otrok, in se temu ustrezno odzove. Narcis nikakor ne more aktivirati preživetvenega odziva avtentične osebe. Narcis išče lahke žrtve, torej take ljudi, ki bodo držali z njim in ki bodo podpirali njegovo lažno podobo.
Ko ostane oseba čustveno nevtralna do »potrebe«, da bi odpravila narcisovo trpljenje ali da bi dobila njegovo priznanje, se narcis umakne. Ranjeni ego narcisa je preveč krhek, da bi vzdržal trdne dokaze, ki jih predloži avtentična oseba, in sicer, da: narcis je odgovoren za svoja dejanja in da ni v redu, da grdo ravna z drugimi; da narcis je sposoben soočiti se s svojo lastno bolečino in jo zaceliti; da narcis je zadovoljivo opremljen in se lahko odloči, da se bo naučil empatije in spoštljivega ravnanja z drugimi ljudmi. Narcis bi moral prevzeti odgovornost za to, da poišče strokovno pomoč in odpravi neprimerne vedenjske vzorce, na primer, svojo »potrebo« po kaznovanju drugih, če mu ne ugodijo. Moral bi tudi spoznati, da tista njegova ravnanja, ki ljubljene osebe odženejo stran, tudi njemu povzročajo trpljenje.
4.Razumevanje in preobrazba strahov v obogatitev
Avtentična oseba vidi skozi lažni jaz narcisa in ga vidi takšnega, kot je: krhek ego, globoko zakoreninjen strah pred intimno bližino in zaustavljen čustveni razvoj, kar vse skupaj onemogoča ustvarjanje zdravih, obojestransko zadovoljujočih odnosov. Za razliko od soodvisnih oseb, si avtentično povezana oseba lahko privošči občutiti sočutje do narcisovih muk. Za zdravljenje soodvisnih je potrebno, da razvijejo notranjo zmožnost, da ostanejo čustveno nevpleteni in ne skušajo zdraviti narcisa ali ga rešiti dela, ki ga mora opraviti sam. To ni vedno lahko, vendar je za soodvisnega bistveno, da sprejme dejstvo, da noben človek ne more pozdraviti ali rešiti drugega in da se morata v končni fazi oba – narcis in soodvisna oseba – za lastno zdravljenje nekako ločiti in prevzeti odgovornost za tisto, kar mora vsak od njiju pozdraviti sam pri sebi.
Narcis pa bo moral izpustiti nadzor in nadomestiti svoj »lažni jaz« z avtentičnim jazom, kar zahteva od njega, da opusti prepričanja, ki podpirajo njegov občutek večvrednosti in upravičenosti. Osebe z NOM se običajno upirajo zdravljenju, ker bi sprememba pomenila opustitev starih omejujočih prepričanj in bi prebudila novo zavedanje. Nič ne bi bolj pretreslo – oz. globoko zacelilo – narcisovega sveta kot to, da bi izpustil svoj lažni jaz in »iluzijo moči« nad drugimi, na kateri je osnoval svoj občutek vrednosti in moči. Bolj pogosto se zgodi to, da jih »resnična« sprememba ne zanima, ker to vidijo kot nekaj, kar potrebujejo samo »šibki« ljudje.
Opogumljajoč opomnik za soodvisne osebe: nihče ne more pozdraviti narcisa ali mu odvzeti njegovih notranjih ran in trpljenja, dokler sami ne opustijo krutih, vzvišenih strategij, ki jih uporabljajo kot drogo, da tako zatrejo svojo bolečino. Seveda je to skoraj nemogoča naloga, zaradi česar se redki narcisi spremenijo ali ostanejo v terapiji, v kolikor jo sploh poiščejo.
5.Ranljivost sprejeta kot »resnična« moč, ki omogoči povezavo z življenjem
Medtem ko se narcis izogiba občutku ranljivosti in vidi ranljivost kot dokaz šibkosti ali manjvrednosti, pa avtentična oseba ve, da ne moremo pozdraviti ničesar, česar nismo pripravljeni čutiti, razumeti in po možnosti začutiti na nov, osvobajajoč način. Vsako človeško bitje, če se tega zaveda ali ne in ne glede na svoje otroštvo, je na poti zdravljenja in preobrazbe; in noben razvoj – bodisi fizični, mentalni ali emocionalni – se ne zgodi brez bolečine.
Dr. Brene Brown je v svojih raziskavah ranljivosti ugotovila, da so osebe, ki so pripravljene biti ranljive veliko bolj srečne in zdrave, v čustvenem in fizičnem smislu. Boleča čustva so način, kako nam telo sporoča in nas spodbuja k pomembnim odločitvam; obrnejo našo pozornost na bistvene informacije znotraj nas, ki nam govorijo o tem, po čem najbolj hrepenimo, kaj najbolj potrebujemo, kaj hočemo ustvariti v emocionalnem smislu, itd. So kot neke vrste kompas, ki nam pove, kje v določenem trenutku smo, glede na to, kjer bi najraje bili.
Pri narcizmu in njegovem nasprotju, soodvisnosti, ne gre toliko za bolezen oz. motnjo, kajti v bistvu gre za naučene, zgrešene vzorce razmišljanja, ki onesposobijo delovanje višje razvitih možganov. Gre za proizvod kulture, ki romantično prikazuje nadrejenost in podrejenost kot zaželeni kvaliteti, pri čemer se nadrejenost bolj pogosto povezuje s tistimi, ki jih družba vidi kot večvredne in močne (npr. moški in bogovi), podrejenost pa se povezuje s tistimi, ki jih družba vidi kot manjvredne in šibke (npr. ženske in otroci). Ko zatremo čustva ranljivosti pri moških in čustva jeze pri ženskah, ti kulturni tabuji škodijo parom in družinskim odnosom. Tako čustva ranljivosti kot jeze so bistvena za zdravo ustvarjanje čustvene bližine med moškimi in ženskami.
6.Uravnoteženo dajanje in prejemanje (iz ljubezni, ne iz strahu)
Narcis se hrani s strahom soodvisne osebe oz. z njeno potrebo po tem, da mora za svoj občutek, da je vredna in da si zasluži ljubezen, ugoditi drugim, da drugih ne sme nikoli razočarati, da mora pridobiti narcisovo potrditev in podobno. Narcis v polnosti izkoristi »potrebo« soodvisne osebe po tem, da bi jo drugi videli kot izključno prijazno, ljubečo, nesebično, prijetno in tako naprej (celo na račun lastnih potreb) in to gre v škodo obema. Globoko v sebi narcis dojema prijaznost in empatijo in druga čustva in potrebe kot znak šibkosti in manjvrednosti. Ta čustva vidi kot brezmejne možnosti za to, da drugemu spodkoplje občutek jaza in varnosti, da mu vcepi strahove, pridobi njegovo suženjsko servilnost itd.
Največji šibkosti soodvisne osebe sta brez dvoma strah, da ne daje dovolj in nelagodje ob prejemanju. Zelo pomembno pa je vedeti, da se ravno v tem skriva rešitev.
Soodvisna oseba mora za uspešno ozdravitev na prvo mesto postaviti razvijanje svoje avtentičnosti. To mora postati njen fokus, njena mantra. Dojeti mora, da ne bo prišlo do nobene spremembe, če ne bo nehala početi to, kar počne – in samo nad svojim početjem ima popolno kontrolo. Ravno njeno razdajanje sebe, svoje pozornosti, časa itd. je tisto, kar dovaja energijo narcističnim vzorcem in jim omogoča, da se nadaljujejo.
Ključna rešitev za soodvisno osebo je v tem, da neguje avtentično prisotnost od znotraj, to pa ji omogoči, da:
-se čustveno odmakne od reševanja narcisa iz nečesa, kar mora ta narediti sam;
-neha dovoljevati narcisu, da z njo ravna, kot da je univerzalni sprejemnik za absorbiranje bolečine;
-preneha biti odvisna od narcisa za občutek svoje lastne vrednosti in za čustveno varnost;
-spozna, da je narcis ne more imeti resnično rad niti ne more razumeti njenih bolečin (razen če se prej odpove realnosti svojega lažnega jaza!);
-dojame, da je iskanje potrditve pri narcisu isto kot poskušati iztisniti sok iz rozine.
Iz takšne naravnanosti bodo sledila tudi pravilna dejanja. »Rešitev« ne bo lahka za narcisa niti za soodvisno osebo. Stare navade, pridobljene v otroštvu, zgodnji strahovi, povezani s preživetjem in ljubeznijo, ki se prenašajo iz roda v rod itd. - vsega tega ni lahko spremeniti.
V praksi to pomeni, da se mora soodvisna oseba naučiti čustvenega odmika, in sicer na ljubeč način, da bo lahko videla svoja nova dejanja kot globoko blagodejna za zdravje in razvoj sebe in drugega - četudi ta pristop lahko pripelje do konca odnosa, če narcistični partner ni pripravljen na lastno zdravljenje in spremembo. V bistvu to pomeni, da se mora soodvisna oseba naučiti premakniti svoj fokus navznoter, v svoj um in telo, proč od reševanja narcisa in k reševanju sebe. Za to mora razvijati sočutje do sebe in sprejemanje sebe, da lahko osvobodi sama sebe (in s tem verjetno tudi narcisa in druge družinske člane) iz primeža toksičnih vzorcev, ki resno zavirajo razvoj posameznikov in zdrave odnose.
Da bi se narcis lahko pozdravil, mora – enako kot zasvojenec z drogo – najprej prenehati z zanikanjem, prepoznati potrebo po spremembi in hoteti se naučiti zdravega načina spoprijemanja s preteklimi in sedanjimi bolečinami in ranami. Dokler narcis tega ne naredi, ni varen za soodvisno osebo, da bi mu ta lahko zaupala svojo bolečino in prizadetosti itd. Emocionalno varna je tista oseba, ki je odprta za poslušanje in razumevanje, brez obsojanja. Narcis pa bi to vzel kot priložnost za obsojanje, postavljanje sebe na višji položaj, iskanje zmage, raztrganje vrednosti druge osebe itd. Verjemite samo tistemu, kar narcis »pove« z dejanjem, ne z besedami! Narcis ni emocionalno varna oseba, ki bi ji lahko zaupali svoje prizadetosti in rane. (Če potrebujete pogovor, naredite to s čustveno »varno« prijateljico/prijateljem ali družinskim članom. Če pa si želite svoje osebne stvari ohraniti v tajnosti, si poiščite usposobljenega terapevta).
Ali narcisi res nimajo sposobnosti empatije? To ne drži popolnoma. Navsezadnje so sposobni empatije v določenih situacijah, npr. ko hočejo narediti vtis ali koga očarati. Pomanjkanje empatije je njihova ključna lastnost, vendar samo zato, ker jo negujejo in jo vidijo kot svojo prednost.
Ustvarjanje konteksta zdravljenja je za narcisa potencialno najboljša možnost, da se morda odloči za spremembo, zdravljenje in za polno sodelovanje pri tem, da postane odnos zdrav. Seveda se za to lahko tudi ne odloči. Bistveno pa je vedeti, da sta za zdravo partnerstvo potrebni dve avtentični, zreli osebi, ki predvsem prevzemata polno odgovornost vsaka zase in za svoje lastno zdravljenje.
7.Občutek varnosti temelji na zaupanju vase in v svoje lastne vire
Ti sama si edina oseba, ki ji absolutno moraš zaupati. To ni želja, pač pa potreba, kot kisik.
Strahove lahko razvrstimo v dve kategoriji, lahko so zdravi ali pa iracionalni. Zdravo je, da se bojimo skočiti s strehe ali goljufati, lagati ali jesti nezdravo hrano, ki v telesu povzroča vnetja. Zdrav strah je dober sopotnik, moder vodnik, ki nam koristi.
Nasprotno pa so iracionalni strahovi sestavljeni iz napačnih interpretacij naših temeljnih intimnih strahov, kot npr. strah pred zavrnitvijo, nezadostnostjo ali zapuščenostjo, ki jih sprožajo naši notranji zemljevidi preživetja in ljubezni iz najbolj zgodnjih let. Iz roda v rod smo bili vsi vzgajani na tak način, da smo razvili zunanjo točko kontrole, torej da nas je skrbelo, kaj drugi mislijo o naših napakah in spodrsljajih. To pa zavira optimalno učenje, saj so napake ključne za to, da razvijemo svojo modrost, razumevanje in zaupanje vase. Edina faza v življenju, ko smo popolnoma odvisni od ljubezni in nege drugih za svoje fizično preživetje je obdobje zgodnjega otroštva. Kot odrasli ljudje pa strah uporabimo za to, da rastemo, da delujemo s pogumom, da okrepimo svoje zaupanje vase in da se potrudimo, da bi postali vse, kar nam je namenjeno, da postanemo.
Kot pravi psiholog Carl Jung:
»Kjer vlada ljubezen, tam ni želje po moči; kjer prevladuje moč, tam manjka ljubezni. Eno je senca drugega.«
Spoznanja, da potrebuješ samo zaupanje vase, ne pa zaupanje v drugega, ni tako lahko razumeti in ga spraviti v prakso. Da bi odbili narcise, moramo povezati in razviti temeljno partnerstvo med svojim jazom opazovalca in svojim notranjim jazom. Ta odnos mora temeljiti na sočutju, ki nam dovoljuje, da doživimo neuspeh in da naredimo napake in se iz njih učimo. Avtentični modri jaz se nauči postaviti pod vprašaj stare programe in zgodbe, ki izhajajo iz preteklosti ali iz zgodnjih otroških travm in ran, jih pa obenem vidi kot pomemben vir znanja, razumevanja, transformacije in zdravljenja jaza in življenja. Ko stopimo na pot modrosti in razumevanja, s tem razširimo svojo zmožnost sočutja do sebe – in do drugih ljudi. Nič ni resničnega v tem, da moramo ugoditi drugemu za občutek lastne vrednosti; to je laž, to je iluzorna moč.
Avtentičnost je najboljše sredstvo za aktiviranje spremembe oz. najboljši protistrup za narcisizem. Najboljši odganjalec narcisov je tvoj lastni jaz oz. si ti kot oseba, ki je stopila na pot vse večje avtentične povezanosti uma in telesa, srca in duše.
Kot v zgodbah o vampirjih, tudi v tem primeru posveti luč iz osebe, ki je avtentično povezana s svojimi notranjimi viri in ne potrebuje potrditve, pozornosti niti varnosti od narcisa, in narcis se skrči ali odide – ali pa se to zgodi z narcističnimi vzorci in z vzorci soodvisnosti.
Resnična sprememba se začne šele takrat, ko soodvisna oseba prekine dovajanje energije narcizmu.
Tako je edina možnost za narcisa, da se spremeni in ozdravi ta, da je obkrožen z »resničnimi« ljudmi oz. da ima ob sebi vsaj eno avtentično človeško bitje, ki je odločeno, da bo živelo povezano z občutkom svojega jaza in dostojanstva, z modrostjo in notranjimi viri in ki je pripravljeno opustiti čisto vse (tudi narcisa!), kar ji onemogoča realizacijo njenega polnega potenciala in samouresničenje.
Ta odločitev dokončno pozdravi jaz soodvisne osebe in ji odpre možnosti avtentičnega odnosa do sebe in življenja. Glede na to, ali se narcis odloči za spremembo ali raje odide, ta odločitev pomeni tudi možnost začetka zdravega, živega odnosa, ki pa je mogoč samo, če se oba partnerja potrudita za najboljši možen razvoj in preobrazbo samega sebe in da pri tem podpreta tudi svojega partnerja. Gre za postopen proces, vsak dan posebej, vsak trenutek posebej.
Ljudje so čudovita bitja, ki delajo čudeže in ki so narejena tako, da dobesedno ustvarijo tisto, kar si globoko v sebi najbolj želijo. Ne vse, kar si želijo; pač pa tisto, kar si želijo najbolj. Tako narcis kot soodvisna oseba se lahko spremenita, če sta le pripravljena opustiti nezdrave želje, ki ju držijo v starih conah udobja in se oprimeta novih želja, ki jima obogatijo življenje. Čeprav na različne načine, pa vsak od njiju hrepeni po tem, da bi bil drugemu vse – in takšno hrepenenje je zdravo samo v otroštvu. Pri odrasli osebi pa takšno hrepenenje zavre njen čustveni razvoj in možnost samouresničenja.
Kaj si zares, zares, zares želite? Se pozdraviti in preobraziti, bolje razviti svoje zmožnosti za sočutje, ustvarjalnost in sodelovanje in k temu navdihovati tudi druge ljudi? Ali pa dobiti pohvalo ali neke vrste nagrado za to, da ste drugi osebi ena in edina vladajoča sila in gospodar – ali eden in edini vir življenja in zadovoljitve?
Oseba, ki stremi k avtentičnosti, ne glede na izzive, ne glede na to, kako nepopolni so rezultati in ne glede na občasne spodrsljaje, mora vztrajati pri razvijanju svoje notranje sposobnosti, da umiri svoj jaz od znotraj in da se zaveda, da je to vse, kar je res pomembno, korak za korakom in dan za dnem. V resnici je učenje, kako dosledno ščititi svojo lastno notranjo srečo in občutek izpolnjenosti (še zlasti, ko se moraš odzvati na napad ranjene osebe) neprecenljivo darilo, ki ga lahko daš sama sebi – in svetu.
Sem ga tudi malo skrajšala, tako da tisti, ki znate angleško, raje na spletu poiščite original :)
Meni se zadeva zdi vredna branja in razmisleka...upam, da bo zanimiva tudi vam.
Lep pozdrav vsem,
Anuk
Sedem načinov, kako odbiti narcise
Dr. Athena Staik
Ko oseba doživi odnos z narcisom, si pogosto močno želi, da bi se temu v bodoče izognila.
Kaj je torej najboljše zagotovilo, da se odnos ne bo spremenil v ples soodvisnosti in narcizma? Za to je potrebno prepoznati določene opozorilne znake, ki ti pomagajo razumeti, kaj je narcistična osebnostna motnja (NOM), dobiti nekaj uvidov v narcisov pogled na svet in poznati poteze soodvisnosti (oz. odvisnosti od odnosov), s katerimi nevede dovajamo energijo narcizmu.
Najbolje pa odbijejo narcizem določene prakse, ki jih razvijajo ljudje, ki želijo živeti polno in avtentično. V nadaljevanju sledi opis avtentičnih pristopov, ki nevtralizirajo ali odrežejo tisto, kar dovaja energijo narcizmu.
1.Povezanost z lastnim umom in telesom
Osebe, ki odbijajo narcise so avtentično transparentne in zadovoljne v svojem telesu in se dobro počutijo v svoji koži; globoko so povezane s svojimi notranjimi viri, vedo, kaj hočejo in – kar je najbolj pomembno – vedo, kdo hočejo biti in kakšne hočejo biti v odnosu do drugih in predvsem do sebe. To jim omogoča, da živijo, dihajo in se tudi odzovejo na narcisove taktike enako, kot se odzivajo na katerekoli druge življenjske okoliščine, in sicer z modrostjo in ljubeznijo – ne s strahom. Narcisi se odvrnejo od ljudi, katerih ne morejo čustveno oslabiti ali zlomiti s svojimi sprevrženimi prijemi, ki bližnjega spravljajo v norost. Pri avtentičnih osebah pa nimajo nobene moči, kajti te osebe ne potrebujejo nikogaršnjega dovoljenja za to, da so, kar so … in to jih tudi osvobaja, da lahko drugim (tudi narcisom) pustijo, da so, kar so.
Zato narcis v takem primeru nima moči, da bi v drugi osebi sprožil občutke strahu in sramu, kar potrebuje za svoje delovanje; njegov lažni jaz se torej nima česa oprijeti.
2.Spoznavanje in razumevanja samega sebe
Avtentični osebi pomeni spoznavanje sebe delo ljubezni, ki traja celo življenje in to delo vidi kot nekaj, kar je bistvenega pomena za razumevanje drugih ljudi, življenja in odnosov. Zato so takšni ljudje na splošno zadovoljni sami s sabo – ne na aroganten način, pač pa na pristen način, ki jim omogoča, da sebe v polnosti sprejmejo takšne, kot so, s slabimi in dobrimi lastnostmi. Se pa na svoji poti razvoja in preobrazbe tudi trudijo, da bi postali še boljša verzija sebe. Ko je človek avtentično, torej od znotraj, povezan z življenjem, razvije sočutno razumevanje sebe in drugih kot človeških bitij s skupnim hrepenenjem po tem, da bi bili upoštevani in drug z drugim povezani.
Narcis pa se zgrozi ob misli, da bi ga drugi videli kot navadnega smrtnika, čustveno izmenjavo pa vidi kot nekaj, kar počnejo šibka bitja. Njegove taktike ustrahovanja pa izgubijo moč ob avtentičnosti drugega človeka, ker v tem človeku ne morejo najti razpok in lukenj, skozi katere bi lahko vpeljali svoje prevare, vnesli strah, zameglili razsodnost itd. Njihov največji strah je ta, da bi bila njihova podoba »lažnega jaza« omadeževana in da bi bili razkriti kot »čustveno« šibki. Nič se jim ne gnusi tako zelo kot to, da bi padli na isti nivo s tistimi, katere imajo za »manjvredne«, ker je tako lahko izkoristiti njihovo prijaznost in obzirnost do čustev drugih. Z drugimi besedami, narcis je ponosen na to, da nima nič skupnega s praksami avtentičnosti in jih vidi kot grožnjo ali tveganje, da bi se razkrila njegova lažna podoba in iluzorna moč. Zato tudi prenehajo s terapijo oz. s čimerkoli, česar ne morejo nadzorovati.
3.Notranja točka kontrole
Avtentična oseba ve, da je srečno in izpolnjeno življenje nekaj, kar se dogaja od znotraj navzven in v praksi jim taka naravnanost omogoča notranji mir in prisotnost, ki jo potrebujejo, da se na narcisove težave in probleme odzovejo s čustveno nevpletenostjo in vidijo, da je reševanje teh težav in problemov izključno odgovornost narcisa samega. Avtentični ljudje znajo ločevati med tem, kar je njihov problem, za katerega morajo prevzeti odgovornost in ga odpraviti in kaj je problem narcisa. Naučili so se tudi sami aktivirati svoj telesni sprostitveni odziv, s čimer preprečijo negativnim čustvom, da bi po nepotrebnem sprožila njihov preživetveni sistem. Kajti narcis se ponavadi zelo potrudi, da ljudi okoli sebe drži v stalnem strahu. Ljudje z NOM so zataknjeni v starih, nezrelih vzorcih čustvenega reagiranja na svojo notranjo bolečino in te vzorce projicirajo na druge, zaradi česar sami sebi preprečijo zdravljenje teh ran. Projekcije se dogajajo npr. na naslednje načine:
-Narcis obsoja druge, posebej tiste, ki jih je prizadel … in ki se zaradi tega pritožujejo.
-Obnaša se, kot da mu svet stalno nekaj dolguje.
-Sebe prikazuje kot žrtev.
-Ima občutek, da ima pravico slabo ravnati z drugimi.
-Drugim daje občutek, da se sramujejo ali pa krivijo sebe za to, da je narcis nesrečen.
-Obtožuje druge za nekaj, kar v resnici počne sam.
-Od drugih pričakuje, da z njim ravnajo, kot da je nezmotljiv in brez napak.
Na osnovi narcisove zgodovine je avtentična oseba dovolj realna sama pri sebi, da ve, da se bo narcis še naprej obnašal kot razvajen otrok, in se temu ustrezno odzove. Narcis nikakor ne more aktivirati preživetvenega odziva avtentične osebe. Narcis išče lahke žrtve, torej take ljudi, ki bodo držali z njim in ki bodo podpirali njegovo lažno podobo.
Ko ostane oseba čustveno nevtralna do »potrebe«, da bi odpravila narcisovo trpljenje ali da bi dobila njegovo priznanje, se narcis umakne. Ranjeni ego narcisa je preveč krhek, da bi vzdržal trdne dokaze, ki jih predloži avtentična oseba, in sicer, da: narcis je odgovoren za svoja dejanja in da ni v redu, da grdo ravna z drugimi; da narcis je sposoben soočiti se s svojo lastno bolečino in jo zaceliti; da narcis je zadovoljivo opremljen in se lahko odloči, da se bo naučil empatije in spoštljivega ravnanja z drugimi ljudmi. Narcis bi moral prevzeti odgovornost za to, da poišče strokovno pomoč in odpravi neprimerne vedenjske vzorce, na primer, svojo »potrebo« po kaznovanju drugih, če mu ne ugodijo. Moral bi tudi spoznati, da tista njegova ravnanja, ki ljubljene osebe odženejo stran, tudi njemu povzročajo trpljenje.
4.Razumevanje in preobrazba strahov v obogatitev
Avtentična oseba vidi skozi lažni jaz narcisa in ga vidi takšnega, kot je: krhek ego, globoko zakoreninjen strah pred intimno bližino in zaustavljen čustveni razvoj, kar vse skupaj onemogoča ustvarjanje zdravih, obojestransko zadovoljujočih odnosov. Za razliko od soodvisnih oseb, si avtentično povezana oseba lahko privošči občutiti sočutje do narcisovih muk. Za zdravljenje soodvisnih je potrebno, da razvijejo notranjo zmožnost, da ostanejo čustveno nevpleteni in ne skušajo zdraviti narcisa ali ga rešiti dela, ki ga mora opraviti sam. To ni vedno lahko, vendar je za soodvisnega bistveno, da sprejme dejstvo, da noben človek ne more pozdraviti ali rešiti drugega in da se morata v končni fazi oba – narcis in soodvisna oseba – za lastno zdravljenje nekako ločiti in prevzeti odgovornost za tisto, kar mora vsak od njiju pozdraviti sam pri sebi.
Narcis pa bo moral izpustiti nadzor in nadomestiti svoj »lažni jaz« z avtentičnim jazom, kar zahteva od njega, da opusti prepričanja, ki podpirajo njegov občutek večvrednosti in upravičenosti. Osebe z NOM se običajno upirajo zdravljenju, ker bi sprememba pomenila opustitev starih omejujočih prepričanj in bi prebudila novo zavedanje. Nič ne bi bolj pretreslo – oz. globoko zacelilo – narcisovega sveta kot to, da bi izpustil svoj lažni jaz in »iluzijo moči« nad drugimi, na kateri je osnoval svoj občutek vrednosti in moči. Bolj pogosto se zgodi to, da jih »resnična« sprememba ne zanima, ker to vidijo kot nekaj, kar potrebujejo samo »šibki« ljudje.
Opogumljajoč opomnik za soodvisne osebe: nihče ne more pozdraviti narcisa ali mu odvzeti njegovih notranjih ran in trpljenja, dokler sami ne opustijo krutih, vzvišenih strategij, ki jih uporabljajo kot drogo, da tako zatrejo svojo bolečino. Seveda je to skoraj nemogoča naloga, zaradi česar se redki narcisi spremenijo ali ostanejo v terapiji, v kolikor jo sploh poiščejo.
5.Ranljivost sprejeta kot »resnična« moč, ki omogoči povezavo z življenjem
Medtem ko se narcis izogiba občutku ranljivosti in vidi ranljivost kot dokaz šibkosti ali manjvrednosti, pa avtentična oseba ve, da ne moremo pozdraviti ničesar, česar nismo pripravljeni čutiti, razumeti in po možnosti začutiti na nov, osvobajajoč način. Vsako človeško bitje, če se tega zaveda ali ne in ne glede na svoje otroštvo, je na poti zdravljenja in preobrazbe; in noben razvoj – bodisi fizični, mentalni ali emocionalni – se ne zgodi brez bolečine.
Dr. Brene Brown je v svojih raziskavah ranljivosti ugotovila, da so osebe, ki so pripravljene biti ranljive veliko bolj srečne in zdrave, v čustvenem in fizičnem smislu. Boleča čustva so način, kako nam telo sporoča in nas spodbuja k pomembnim odločitvam; obrnejo našo pozornost na bistvene informacije znotraj nas, ki nam govorijo o tem, po čem najbolj hrepenimo, kaj najbolj potrebujemo, kaj hočemo ustvariti v emocionalnem smislu, itd. So kot neke vrste kompas, ki nam pove, kje v določenem trenutku smo, glede na to, kjer bi najraje bili.
Pri narcizmu in njegovem nasprotju, soodvisnosti, ne gre toliko za bolezen oz. motnjo, kajti v bistvu gre za naučene, zgrešene vzorce razmišljanja, ki onesposobijo delovanje višje razvitih možganov. Gre za proizvod kulture, ki romantično prikazuje nadrejenost in podrejenost kot zaželeni kvaliteti, pri čemer se nadrejenost bolj pogosto povezuje s tistimi, ki jih družba vidi kot večvredne in močne (npr. moški in bogovi), podrejenost pa se povezuje s tistimi, ki jih družba vidi kot manjvredne in šibke (npr. ženske in otroci). Ko zatremo čustva ranljivosti pri moških in čustva jeze pri ženskah, ti kulturni tabuji škodijo parom in družinskim odnosom. Tako čustva ranljivosti kot jeze so bistvena za zdravo ustvarjanje čustvene bližine med moškimi in ženskami.
6.Uravnoteženo dajanje in prejemanje (iz ljubezni, ne iz strahu)
Narcis se hrani s strahom soodvisne osebe oz. z njeno potrebo po tem, da mora za svoj občutek, da je vredna in da si zasluži ljubezen, ugoditi drugim, da drugih ne sme nikoli razočarati, da mora pridobiti narcisovo potrditev in podobno. Narcis v polnosti izkoristi »potrebo« soodvisne osebe po tem, da bi jo drugi videli kot izključno prijazno, ljubečo, nesebično, prijetno in tako naprej (celo na račun lastnih potreb) in to gre v škodo obema. Globoko v sebi narcis dojema prijaznost in empatijo in druga čustva in potrebe kot znak šibkosti in manjvrednosti. Ta čustva vidi kot brezmejne možnosti za to, da drugemu spodkoplje občutek jaza in varnosti, da mu vcepi strahove, pridobi njegovo suženjsko servilnost itd.
Največji šibkosti soodvisne osebe sta brez dvoma strah, da ne daje dovolj in nelagodje ob prejemanju. Zelo pomembno pa je vedeti, da se ravno v tem skriva rešitev.
Soodvisna oseba mora za uspešno ozdravitev na prvo mesto postaviti razvijanje svoje avtentičnosti. To mora postati njen fokus, njena mantra. Dojeti mora, da ne bo prišlo do nobene spremembe, če ne bo nehala početi to, kar počne – in samo nad svojim početjem ima popolno kontrolo. Ravno njeno razdajanje sebe, svoje pozornosti, časa itd. je tisto, kar dovaja energijo narcističnim vzorcem in jim omogoča, da se nadaljujejo.
Ključna rešitev za soodvisno osebo je v tem, da neguje avtentično prisotnost od znotraj, to pa ji omogoči, da:
-se čustveno odmakne od reševanja narcisa iz nečesa, kar mora ta narediti sam;
-neha dovoljevati narcisu, da z njo ravna, kot da je univerzalni sprejemnik za absorbiranje bolečine;
-preneha biti odvisna od narcisa za občutek svoje lastne vrednosti in za čustveno varnost;
-spozna, da je narcis ne more imeti resnično rad niti ne more razumeti njenih bolečin (razen če se prej odpove realnosti svojega lažnega jaza!);
-dojame, da je iskanje potrditve pri narcisu isto kot poskušati iztisniti sok iz rozine.
Iz takšne naravnanosti bodo sledila tudi pravilna dejanja. »Rešitev« ne bo lahka za narcisa niti za soodvisno osebo. Stare navade, pridobljene v otroštvu, zgodnji strahovi, povezani s preživetjem in ljubeznijo, ki se prenašajo iz roda v rod itd. - vsega tega ni lahko spremeniti.
V praksi to pomeni, da se mora soodvisna oseba naučiti čustvenega odmika, in sicer na ljubeč način, da bo lahko videla svoja nova dejanja kot globoko blagodejna za zdravje in razvoj sebe in drugega - četudi ta pristop lahko pripelje do konca odnosa, če narcistični partner ni pripravljen na lastno zdravljenje in spremembo. V bistvu to pomeni, da se mora soodvisna oseba naučiti premakniti svoj fokus navznoter, v svoj um in telo, proč od reševanja narcisa in k reševanju sebe. Za to mora razvijati sočutje do sebe in sprejemanje sebe, da lahko osvobodi sama sebe (in s tem verjetno tudi narcisa in druge družinske člane) iz primeža toksičnih vzorcev, ki resno zavirajo razvoj posameznikov in zdrave odnose.
Da bi se narcis lahko pozdravil, mora – enako kot zasvojenec z drogo – najprej prenehati z zanikanjem, prepoznati potrebo po spremembi in hoteti se naučiti zdravega načina spoprijemanja s preteklimi in sedanjimi bolečinami in ranami. Dokler narcis tega ne naredi, ni varen za soodvisno osebo, da bi mu ta lahko zaupala svojo bolečino in prizadetosti itd. Emocionalno varna je tista oseba, ki je odprta za poslušanje in razumevanje, brez obsojanja. Narcis pa bi to vzel kot priložnost za obsojanje, postavljanje sebe na višji položaj, iskanje zmage, raztrganje vrednosti druge osebe itd. Verjemite samo tistemu, kar narcis »pove« z dejanjem, ne z besedami! Narcis ni emocionalno varna oseba, ki bi ji lahko zaupali svoje prizadetosti in rane. (Če potrebujete pogovor, naredite to s čustveno »varno« prijateljico/prijateljem ali družinskim članom. Če pa si želite svoje osebne stvari ohraniti v tajnosti, si poiščite usposobljenega terapevta).
Ali narcisi res nimajo sposobnosti empatije? To ne drži popolnoma. Navsezadnje so sposobni empatije v določenih situacijah, npr. ko hočejo narediti vtis ali koga očarati. Pomanjkanje empatije je njihova ključna lastnost, vendar samo zato, ker jo negujejo in jo vidijo kot svojo prednost.
Ustvarjanje konteksta zdravljenja je za narcisa potencialno najboljša možnost, da se morda odloči za spremembo, zdravljenje in za polno sodelovanje pri tem, da postane odnos zdrav. Seveda se za to lahko tudi ne odloči. Bistveno pa je vedeti, da sta za zdravo partnerstvo potrebni dve avtentični, zreli osebi, ki predvsem prevzemata polno odgovornost vsaka zase in za svoje lastno zdravljenje.
7.Občutek varnosti temelji na zaupanju vase in v svoje lastne vire
Ti sama si edina oseba, ki ji absolutno moraš zaupati. To ni želja, pač pa potreba, kot kisik.
Strahove lahko razvrstimo v dve kategoriji, lahko so zdravi ali pa iracionalni. Zdravo je, da se bojimo skočiti s strehe ali goljufati, lagati ali jesti nezdravo hrano, ki v telesu povzroča vnetja. Zdrav strah je dober sopotnik, moder vodnik, ki nam koristi.
Nasprotno pa so iracionalni strahovi sestavljeni iz napačnih interpretacij naših temeljnih intimnih strahov, kot npr. strah pred zavrnitvijo, nezadostnostjo ali zapuščenostjo, ki jih sprožajo naši notranji zemljevidi preživetja in ljubezni iz najbolj zgodnjih let. Iz roda v rod smo bili vsi vzgajani na tak način, da smo razvili zunanjo točko kontrole, torej da nas je skrbelo, kaj drugi mislijo o naših napakah in spodrsljajih. To pa zavira optimalno učenje, saj so napake ključne za to, da razvijemo svojo modrost, razumevanje in zaupanje vase. Edina faza v življenju, ko smo popolnoma odvisni od ljubezni in nege drugih za svoje fizično preživetje je obdobje zgodnjega otroštva. Kot odrasli ljudje pa strah uporabimo za to, da rastemo, da delujemo s pogumom, da okrepimo svoje zaupanje vase in da se potrudimo, da bi postali vse, kar nam je namenjeno, da postanemo.
Kot pravi psiholog Carl Jung:
»Kjer vlada ljubezen, tam ni želje po moči; kjer prevladuje moč, tam manjka ljubezni. Eno je senca drugega.«
Spoznanja, da potrebuješ samo zaupanje vase, ne pa zaupanje v drugega, ni tako lahko razumeti in ga spraviti v prakso. Da bi odbili narcise, moramo povezati in razviti temeljno partnerstvo med svojim jazom opazovalca in svojim notranjim jazom. Ta odnos mora temeljiti na sočutju, ki nam dovoljuje, da doživimo neuspeh in da naredimo napake in se iz njih učimo. Avtentični modri jaz se nauči postaviti pod vprašaj stare programe in zgodbe, ki izhajajo iz preteklosti ali iz zgodnjih otroških travm in ran, jih pa obenem vidi kot pomemben vir znanja, razumevanja, transformacije in zdravljenja jaza in življenja. Ko stopimo na pot modrosti in razumevanja, s tem razširimo svojo zmožnost sočutja do sebe – in do drugih ljudi. Nič ni resničnega v tem, da moramo ugoditi drugemu za občutek lastne vrednosti; to je laž, to je iluzorna moč.
Avtentičnost je najboljše sredstvo za aktiviranje spremembe oz. najboljši protistrup za narcisizem. Najboljši odganjalec narcisov je tvoj lastni jaz oz. si ti kot oseba, ki je stopila na pot vse večje avtentične povezanosti uma in telesa, srca in duše.
Kot v zgodbah o vampirjih, tudi v tem primeru posveti luč iz osebe, ki je avtentično povezana s svojimi notranjimi viri in ne potrebuje potrditve, pozornosti niti varnosti od narcisa, in narcis se skrči ali odide – ali pa se to zgodi z narcističnimi vzorci in z vzorci soodvisnosti.
Resnična sprememba se začne šele takrat, ko soodvisna oseba prekine dovajanje energije narcizmu.
Tako je edina možnost za narcisa, da se spremeni in ozdravi ta, da je obkrožen z »resničnimi« ljudmi oz. da ima ob sebi vsaj eno avtentično človeško bitje, ki je odločeno, da bo živelo povezano z občutkom svojega jaza in dostojanstva, z modrostjo in notranjimi viri in ki je pripravljeno opustiti čisto vse (tudi narcisa!), kar ji onemogoča realizacijo njenega polnega potenciala in samouresničenje.
Ta odločitev dokončno pozdravi jaz soodvisne osebe in ji odpre možnosti avtentičnega odnosa do sebe in življenja. Glede na to, ali se narcis odloči za spremembo ali raje odide, ta odločitev pomeni tudi možnost začetka zdravega, živega odnosa, ki pa je mogoč samo, če se oba partnerja potrudita za najboljši možen razvoj in preobrazbo samega sebe in da pri tem podpreta tudi svojega partnerja. Gre za postopen proces, vsak dan posebej, vsak trenutek posebej.
Ljudje so čudovita bitja, ki delajo čudeže in ki so narejena tako, da dobesedno ustvarijo tisto, kar si globoko v sebi najbolj želijo. Ne vse, kar si želijo; pač pa tisto, kar si želijo najbolj. Tako narcis kot soodvisna oseba se lahko spremenita, če sta le pripravljena opustiti nezdrave želje, ki ju držijo v starih conah udobja in se oprimeta novih želja, ki jima obogatijo življenje. Čeprav na različne načine, pa vsak od njiju hrepeni po tem, da bi bil drugemu vse – in takšno hrepenenje je zdravo samo v otroštvu. Pri odrasli osebi pa takšno hrepenenje zavre njen čustveni razvoj in možnost samouresničenja.
Kaj si zares, zares, zares želite? Se pozdraviti in preobraziti, bolje razviti svoje zmožnosti za sočutje, ustvarjalnost in sodelovanje in k temu navdihovati tudi druge ljudi? Ali pa dobiti pohvalo ali neke vrste nagrado za to, da ste drugi osebi ena in edina vladajoča sila in gospodar – ali eden in edini vir življenja in zadovoljitve?
Oseba, ki stremi k avtentičnosti, ne glede na izzive, ne glede na to, kako nepopolni so rezultati in ne glede na občasne spodrsljaje, mora vztrajati pri razvijanju svoje notranje sposobnosti, da umiri svoj jaz od znotraj in da se zaveda, da je to vse, kar je res pomembno, korak za korakom in dan za dnem. V resnici je učenje, kako dosledno ščititi svojo lastno notranjo srečo in občutek izpolnjenosti (še zlasti, ko se moraš odzvati na napad ranjene osebe) neprecenljivo darilo, ki ga lahko daš sama sebi – in svetu.
Statistika: Objavljeno Napisal Anuk — 11 Nov 2016 16:06