Andreja napisal:
Prva sluzba vedno s seboj prinese doloceno stisko, se posebno ce je tako delovno vzdusje. Pocasi se bo navadila in dobila trso kozo. Kot vsi.
Stoj ji ob strani in jo podpri v cemerkoli se bo odlocila. Prav je da poves svoje mnenje in z njo delis svoje izkusnje, na koncu pa je njena odlocitev in njeno zivljenje ter odgocornost kaj z njim naredi. Vse to je sola in lekcija ki jo bo osvojila.
Kar pogumno in v zabavnem duhu naprej.
Joj ne morem da ne bi, sory: nova tukaj, modrček že v nizkem štartu;)))
Mi je pa tvoje razmišljanje v popolnem nasprotju s tvojim citatom Alberta, namreč če te prav razumem avtorici priporočaš točno to kar Albert zanika. In še poveš, da na koncu je pa to itak življenje avtoričine hčere. A avtorica kot mati pa ni imela nobene odgovornosti do svoje hčere ko, ji je bil čas povedati resnico?
Otroka je treba podpirat karkoli se pač izmisli, ko otrok že kot izobražen odrasel razočaran joka mu je treba stat ob strani in ga spet podpirat karkoli se bo odločil?
Se opravičujem, glede na dejstvo da te tukaj še nisem brala si najbrž nova, pa kljub temu; a si se kdaj vprašala ali si normalna? Tko mislim, mentalno pa to?
Ker meni nikakor ni normalno, da izobražen odrasel človek, ki naj bi mlajše generacije učil znanja in osebnostnih vrednot vsak dan joka, njena mama pa išče rešitve po spletu...
Po moje je normalno, da starši otroka še preden postane odrasel vzgojijo v osebnost, ki ve kako življenje pelje, in se posledično na svojo življenjsko pot poda z zaupanjem vase, neglede kaj ga bo doletelo.
Kajti če temu ne bi bilo tako, potem za nič v življenju ne bi rabili staršev kot vzgojiteljev in učiteljev, temveč le roditelje...
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 23 Sep 2016 00:25